To je pogosto vprašanje, kadar se ljudje zanimajo za počitnice pri Šerugovih.

Da, del življenja pri nas so tudi živali. Kmetujemo tradicionalno, kot naši predniki poskušamo biti samooskrbi. Res je bilo eno, dve generaciji nazaj živali več. Vedno je bil v hlevu par konj.

Danes je namesto konja pod kozolcem traktor, na dvorišču avto, čas teče drugače. Slavko pripoveduje, da so krave dostikrat jedle slamo in suha koruzna stebla, sena je bilo malo, najboljša trava je bila za konje. Paša krav tudi ni bila najljubša zabava domačih otrok. Zdaj so od maja do oktobra, novembra na ograjenem pašniku, podnevi v senci ob potoku dremljejo, ponoči, ko je hlad pa se pasejo, telički pa skačejo okoli mam.

Kokoši in piščanci so obvezni stanovalci kmetije; samo tako lahko za zajtrk postrežemo sveža, direktno iz gnezda dišeča ocvrta jajčka. Seveda so izjeme – naši svilenki sta samo za zabavo otrok – sprehajata se po celi posesti in petelin Franci potrpežljivo čaka, da njegova puhasta kokoška Tinka znese jajce – in ga poje – zato ima tak glas! Tudi črno-beli kunec Bine uživa popolno svobodo; dovolj hiter je, da ga Brina ne more ujeti. Da, Brina je naša zlata prinašalka, že tretja po vrsti, najbolj prijazen pes na svetu. Na žalost ima neukrotljiv apetit, tako da je vedno na dieti. Imamo pet mačk, najstarejša, Misi je hišna dama, medtem ko so ostale le zunaj in pridno preganjajo glodalce.

O ribah težko kaj rečem; uživajo v potoku, postrvi lovijo tudi komarje in muhe, medtem ko jesetri čistijo dno. V potoku so tudi divje račke, ki vsako leto gnezdijo poleg kmetije in ni lepšega, kot opazovati četico malih račk, kako sledijo mami.