V več kot treh desetletij, odkar je kmetija odprla vrata gostom, se je nabralo ogromno zgodb, novih poznanstev, spletlo prenekatero prijateljstvo. V prvih letih smo orali ledino, sami brez nekih velikih izkušenj, se srečevali z nejevernimi pogledi okolice, češ, le kdo bi hodil na oddih na kmete?

Prepričevali smo domačine in sami sebe, da smo na pravi poti. V teh tridesetih letih je bilo seveda tudi nekaj dvoma, strahov, toda če danes pogledam nazaj, se spomnim le lepih, navdihujočih trenutkov. In teh ni bilo malo.

Ne bom pozabila ameriške družine, mama, oče in dve najstnici, ki je prišla k nam na počitnice, prvič v Evropi, brez slovenskih prednikov.

Starejša hči je tisto leto maturirala in starša sta ji obljubila potovanje – destinacijo pa naj izbere sama. Izbrala je Slovenijo, naredila natančen načrt ogledov – po zajtrku so se odpeljali en dan Ljubljano, pa v Škocjanske jame… Iz naše kmetije so si ogledali dobršen del Slovenije. Ko sem jo vprašala, zakaj Slovenija, ni vedela odgovora, brala je o njej, zdela se ji je mistična, raj na zemlji in obisk je izpolnil vsa njena pričakovanja. To so bili naši prvi gostje iz Aljaske.

Naslednja družina, ki se je spominjam z veseljem, je bila iz Nizozemske. Gospod je bil novinar, pisal je vodič po Sloveniji. Tako je potoval po deželi, fotografiral, pisal, njegova žena in otroka so dneve preživljali na naši kmetiji, spoznavali živali ali pa se samo lovili po potoku. Enkrat so šli skupaj na pot, vendar sta otroka hotela takoj domov. »Kam? Domov?« ju je mama vprašala. »Ne, domov na kmetijo, k Lili«. Domov. Kaj je lepšega, kot da se na dopustu počutiš kot doma?

Tretja izkušnja je še čisto sveža. Poroka. Ženin in nevesta, oba iz Južnoafriške republike, sta pripotovala v Slovenijo, z vsemi prijatelji, sorodniki in poročno slavje postavila na Dolenjsko. Kdo bi verjel?
Zakaj to pišem? Ker sem ponosna in srečna, da lahko živim v tako lepi deželi. Na to me vsak dan opozarjajo tuji gostje.

S tem ne rečem, da ne smemo zapustiti svojega dvorišča, ne, oditi moramo čez meje, spoznavati svet, ker nam to prinese več strpnosti, širine in končno zavest, kako zelo srečni smo lahko in kako lepo živimo. Saj veste: povsod je lepo, doma…..

Lili