Najbrž se vsi strinjamo, da je čebula med najbolj vsestransko uporabljenimi zelenjavami, radi jo imajo vegetarijanci, vegani in zapriseženi mesojedci; naši Evi na Kmetiji Šeruga vzemite čebulo, česen in maslo pa bo zaprla kuhinjo! Spomladi komaj čakamo majski srebrnjak, ki v hipu izboljša vsako pečenko. Letni pridelek čebule žal vedno hitro poide, nekaj jo pospravimo kot marmelado v kozarčke – ta izgine še hitreje, ob robu rastlinjaka imamo posajeno stoletno čebulo – sveže sesekljana je odličen dodatek solatam ali mesu.

Že v preteklosti je bila čebula vedno del pridelka na vsaki domačiji: zelje, repa, koleraba, fižol in čebula. Seveda je bil pridelek manjši – moja babica jo je vzela s seboj na njivo: mlada čebula, kos kruha in steklenica vode, ki jo je obarvala s kozarcem cvička, pa je zadostovalo za dobršen del dneva. Hranili so jo vse do zime, ker kolin brez čebule pač ni.

Ampak – če je čebula kraljica, je por car. Pri nas raste celo leto – spomladi prehiti celo šparglje, poletna sorta kljubuje vsej množici zelenjave, ki nas razveseljuje od junija pa do oktobra, kljubuje pa tudi snežni odeji in zimski zmrzali. Skratka, por je zmagovalec.

Kako ga uporabljamo? Domišljiji damo krila, skratka uporaben je vsepovsod: pripravljamo ga kot juho samega ali s kakšno drugo zelenjavo, v omaki, pitah, narastkih, zavitkih, kot prilogo k mesu, omleti, ocvrtega, v solati….. Zaradi nežnega okusa »gre« povsod.